Učenci in učitelji Unesco šol s Koroške smo se v petek 1. decembra 2017 odpravili na ekskurzijo v Trst. Našo šolo smo zastopale štiri dijakinje 2. b razreda s profesorico Petro Popič. Poudarek ekskurzije je bil na spoznavanju delovanja tamkajšnje slovenske manjšine in njihovega šolstva.

Najprej smo obiskali slovensko nižjo srednjo šolo (ustreza zadnji triadi osnovne šole v Sloveniji) Katinara, kjer smo bili lepo sprejeti s strani tamkajšnjih učiteljic in ravnateljice. Te so nam povedale, kako šola deluje in s kakšnimi težavami se soočajo kot slovenska šola. Ker je ta šola namenjena manjšini, pogosto delujejo v slabših razmerah in z manjšo finančno podporo v primerjavi z italijanskimi šolami. Vendar jim zaradi še vedno zavednih zamejskih Slovencev vse skupaj  zelo dobro uspeva. Veseli pa so, kadar lahko pridejo v stik s Slovenci, saj to pomeni, da učenci lahko vadijo slovenščino z maternimi govorci.  Tako nas je obiskal tudi fotograf Primorskih novic, saj so pripravili članek o našem obisku.

Sledil je kratek postanek na osnovni šoli, nato pa smo se odpravili v mesto. Naš cilj je bil, da si ogledamo današnji, sicer slabši, ustreznik nekdanjega Narodnega doma, ki je simbol slovenskih zamejcev v Italiji. Tam so nam predstavili zgodovino Narodnega doma in njihovega delovanja danes. Obiskal nas je tudi ravnatelj Dijaškega doma, gospod Gorazd Pučnik, ki je predstavil delovanje  dijaškega doma, ustanove, v okviru katere skrbijo za ohranjanje slovenščine na zelo zanimiv način. V popoldanskem času je organiziran dodaten pouk slovenščine, med počitnicami imajo razne delavnice na temo jezika itd.

Za konec pa je sledil še ogled mesta, in sicer s prav posebnimi vodiči. Po največjih znamenitostih Trsta so nas popeljale učenke slovenske šole Katinara in nam predstavile zgodovino mesta skozi njegove znamenitosti (seveda so vse govorile slovensko).

Poleg ogleda in raziskovanja mesta smo dobili tudi odličen vpogled v življenje tamkajšnje slovenske manjšine. Neverjetno, kako so Slovenci kljub zatiranju, ki se žal dogaja tudi v današnjih dneh, še vedno zavedni in kako se trudijo za ohranjanje slovenskega jezika. Mi, ki živimo v Sloveniji, bi si morali večkrat poiskati zgled pri njih.

Melissa Smovnik, 2. B